Miti in resnice o parodontalni bolezni



Se ne morete brezskrbno smejati ali govoriti, saj vam je neprijetno zaradi nabreklih dlesni? Morda ste pljuvanje krvi pri vsakodnevnem ščetkanju sprejeli kot normalno, ker že tako dolgo traja. Vas spreleti srh ob misli na ugriz v jabolko, ker imate občutek, da se vam zobje majejo?

Tovrstne težave so resnejše, kot si morda mislite. Večina nabrekle in krvaveče dlesni spregleda, ker ob tem ne čutijo bolečine. Da so lahko posledice vnetja veliko hujše kot bolečina, niti ne pomislijo. Res pa je, da se vnetje slej kot prej, če ga pravočasno ne pozdravimo, razvije v parodontalno bolezen. V Sloveniji jo ima več kot 90 odstotkov odraslih.

Zato se je morda dobro spomniti, kaj parodontalna bolezen je, in kaj so najpogostejši miti o njej. Če opazite katerega od simptomov, priporočamo, da čim prej obiščete zobozdravnika.

Resnice o parodontalni bolezni

1. Parodontalna bolezen je bolezen obzobnih tkiv, ki se razvije iz dolgoletnega vnetja dlesni. Kako veste, če so vaše dlesni vnete? Namesto rožnate barve so pordele, otekle in krvavijo. Krvavenje dlesni ni sprejemljivo, je prvi znak, da vaše dlesni niso zdrave.

2. Glavni povzročitelj vnetja dlesni in parodontalne bolezni so zobne obloge, ki se zaradi neustrezne ustne higiene in/ali neustreznih pripomočkov nabirajo na robu med zobom in dlesnijo.

3. Vnete dlesni lahko krvavijo več let preden se razvije parodontalna bolezen. Ker parodontalna bolezen ne boli, ji večina ne posveča pozornosti vse dokler se zobje ne majejo ali začnejo izpadati.

4. Posledica parodontalne bolezni niso samo spremenjen videz zob (podaljšani zobje), izguba zob in slab zadah, ampak ima vpliv tudi na sistemsko zdravje. Med drugim je povezana s srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, vpliva na nosečnost in nerojenega otroka.

Miti o parodontalni bolezni

1. Parodontalno bolezen lahko pozdravimo z zobno pasto ali ustno vodo.

Nobena ustna voda ali zobna pasta ne pozdravi parodontalne bolezni. Ustne vode, zobne paste in geli s klorheksidinom (CHX), ki deluje antibakterijsko, so lahko le v podporo pri zdravljenju, ki mora biti pod budnim očesom specialista parodontologa.

2. Parodontalna bolezen je dedna

Če so parodontalno bolezen imeli vaši predniki, še ne pomeni, da jo boste imeli tudi vi. Zapomnite si, da je zdravje vaših zob in obzobnih tkiv v največji meri odvisno od vas samih. Poskrbite, da boste ustni higieni posvečali dovolj časa, da bo tehnika ščetkanja ustrezna in da boste uporabljali ustrezne pripomočke.

3. Če ne boli, potem stanje že ni tako slabo

To sploh ne drži. V nobeni fazi parodontalna bolezen ne boli. Razen, če zob ne načne še karies, ki napreduje do zobnega živca. Izjemno neprijetno in boleče pa je lahko zdravljenje napredovale parodontalne bolezni. Zato ne dopustite, da bi okoliščine ušle nadzoru in zobozdravnika obiščite že, če dlesni krvavijo.

4. Parodontalna bolezen je povezana s starostjo

Res je bolezen mehkih obzobnih tkiv pogostejša pri posameznikih starejših od 30 let, vendar ni povezana s staranjem. Torej, ne velja – starejši kot ste, večja je možnost za razvoj parodontalne bolezni. Velja pa, slabša kot je ustna higiena, večja je možnost, da boste pristali pri parodontologu.


Faze parodontalne bolezni


Parodontalna bolezen napreduje v fazah. V začetni so dlesni pordele in nabrekle, žep med zobom in dlesnijo je nekoliko poglobljen. Globino žepa zobozdravnik izmeri s sondo. Pri napredovalem parodontitisu so dlesni zelo odmaknjene od zobnega vratu proti zobni korenini. Zato so zobni vratovi razgaljeni, žep med zobom in dlesnijo je lahko globok tudi do 1 centimetra. Ob dlesnih je poškodovana tudi obzobna kost, zobje zato nimajo opore in lahko izpadejo.