Nasveti

Leto je pri koncu in v naših mislih se običajno samodejno odvije obračun z iztekajočimi se 365. dnevi. Ste tudi vi eni tistih, ki sveže začetke, na novo skovane zaobljube in nove liste obračate bodisi ob ponedeljkih ali na novega leta dan? Zagotovo niste edini. Med bolj pogoste zaobljube spadajo naslednje: prebral bom več knjig, bolj zdravo se bom prehranjeval, več bom telovadil, bolj bom mislil nase in si vzel več časa za ljudi, ki mi veliko pomenijo. V nadaljevanju pa smo zbrali še nekaj takšnih, na katere morda niste pomislili, pa bi jih lahko vključili med spremembe, ki jih boste udejanjili leta 2020. Naj bo slednje – tudi zaradi vaših izpolnjenih zaobljub – bolj zdravo, prijazno in radosti polno!

Na kaj najprej pomislite ob besedni zvezi zdrav nasmeh? Na lepe sijoče zobe? Na bele zobe? Na poravnane zobe? Enačba je precej enostavna; nasmeh je zdrav, ko so zdravi zobje in dlesen. Zapišemo lahko tudi drugače: zdrav nasmeh = zobna ščetka + medzobne ščetke. ;)

Ali ste vedeli, da je ustna votlina eno izmed najbolj poseljenih območij v človeškem telesu? V ustih namreč »prebiva« ob 100 do 200 različnih sevov bakterij, ki so, tako kot mi, med seboj v različnih odnosih. Razmerje med sosednjimi vrstami bakterij je lahko tekmovalno, ko se med seboj borijo za omejene vire ali sodelovalno – tako, da so izločki ene vrste bakterij hrana za drugo vrsto.

Dojenček potrebuje veliko naše bližine, zato je povsem naravno, da sta najboljša načina za pomirjanje dojenčka dojenje ali drugi telesni stik, na primer pestovanje in božanje. Ob vseh prednostih, ki jih ima dojenje za psihično in fizično zdravje otroka in matere, pomembno vpliva tudi na pravilni razvoj otrokove čeljusti. Lahko bi rekli, da je dojenje pravzaprav prva naravna ortodontska terapija.

Čeprav mlečni zobje v nekaj letih izpadejo in jih nadomestijo stalni, njihove nege ne gre zanemarjati. Še več, otroške zobe moramo posebno dobro negovati, saj so zaradi tanjše sklenine dovzetnejši za napad kariesa. Njihovo slabo zdravje lahko resno škodi tudi stalnim zobem, ki se začnejo razvijati takoj, ko izrastejo prvi mlečni.

Če je nosečnica za zdravje svojih zob in dlesni učinkovito skrbela že pred nosečnostjo in pri tem uporabljala varne in učinkovite pripomočke, naj tako nadaljuje tudi v nosečnosti, vendar naj bo pozorna na znake, ki lahko nakazujejo na morebitne težave; do sprememb v ustni votlini lahko namreč pride zaradi hormonskih sprememb. Prav zato je tako pomembno, da bodoče mamice svoji ustni higieni posvetijo večjo skrb. Pozornost naj usmerijo predvsem na morebitno vnetje dlesni, ki se kaže kot krvavitev iz dlesni in lahko nakazuje na nosečniško parodontalno obolenje.

Če je včasih veljalo, da zobni aparat lahko nosijo samo otroci, se nam zdaj z njim nasmehne tudi vedno več odraslih. Starostne omejitve za odpravljanje nepravilnosti pravzaprav ni, saj zobje tako pri otrocih kot pri odraslih niso trdno zakoreninjeni v dlesen. Zato lahko nepravilnosti v postavitvi zob odpravimo v kateremkoli starostnem obdobju.

• Smeh sprosti celotno telo – tako mišice kot tudi stres.

• Smeh spodbudi imunski sistem – zniža raven stresnih hormonov in spodbuja nastajanje protiteles, ki se v našem telesu borijo proti raznim boleznim.

Nosečnost je za ženske posebno obdobje in čas velikih telesnih sprememb. Te pa niso samo vidne, kot na primer rastoči trebušček, ampak lahko tudi pritajene, če nosečnice nanje niso dovolj pozorne. Sem spadajo spremembe v ustni votlini. Zato je že ob načrtovanju nosečnosti dobro obiskati tudi zobozdravnika. Ta s pregledom lahko odkrije morebitne težave, ki jih je med nosečnostjo težko odpraviti.

Če bi bili v življenju zmeraj le 70-odstotni, bi bilo vse, česar se lotimo, pravzaprav nedokončano. Zakaj si potem ob ščetkanju zob pogledamo skozi prste?

Ni zaman, da vsako leto ves mesec med 15. oktobrom in 15. novembrom namenjamo pomenu zdravih dlesni in temu, da moramo tudi pri ustni higieni stremeti k 100-odsotnosti. Samo tako se lahko izognemo težavam, ki jih prinaša pomanjkljiva skrb za zdrave zobe in dlesni. In te so lahko zelo resne.

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoča inzulin. Če ga je v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se koncentracija krvnega sladkorja poveča. Pojavnost sladkorne bolezni v svetu zadnja leta strmo narašča, z njo se spoprijema približno šest odstotkov prebivalstva, v Sloveniji pa približno osem odstotkov populacije. Glavna posledica sladkorne bolezni je stalno povišana raven glukoze v krvi (hiperglikemija), kar negativno vpliva na zdravje celotnega telesa, s tem pa tudi na ustno zdravje.

V članku Zdrave dlesni – temelj splošnega zdravja smo pojasnili, kakšne posledice ima lahko nezdravljeno vnetje dlesni. Navedli smo tudi številne bolezni, povezane z vnetjem v ustih, ki je del poteka parodontalne bolezni. Tokrat se nekoliko podrobneje posvetimo povezavi med parodontalno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi.

Povezava med ustnim in splošnim zdravjem na prvi pogled morda ni očitna, vendar številne raziskave potrjujejo, da je resnična. Vnetje obzobnih tkiv – parodontalna bolezen – kot najbolj razširjena kronična bolezen (eno od njenih oblik ima celo 95 od 100 Slovencev) negativno vpliva na nekatere sistemske bolezni in predstavlja večje tveganje za hujše zdravstvene zaplete.

Mlečni zobje so tisti, ki si jih vsi zapomnijo – mnogi starši po neprespanih nočeh, otroci pa po majhnih pozornostih, ki jih dobijo od zobne miške ali vile v zameno za izpadli mlečni zobek. Tudi zato je toliko pomembnejše, da za ta zaklad v ustih kar najbolje poskrbimo. Zobna miška vendar ne vzame piškavih zob, mar ne?

Uporaba belilnih zobnih past je ena najbolj priljubljenih domačih metod za beljenje zob. Običajno zato, ker ne zahteva obiska strokovnjaka za ustno zdravje in ker je cenovno ugodnejša. Vendar to naj ne bosta edina razloga, da odhitite v najbližjo prodajalno in domov odnesete katero koli belilno zobno pasto. Da ne boste naredili več škode kot koristi, prej preverite sestavo izdelka, ki ga nameravate kupiti.

Kislinska erozija zob skupaj s kariesom in boleznimi obzobnih tkiv (parodontalne bolezni) spada med najpogostejše težave v ustni votlini. Erozija zob nastane, ko kisline iz hrane in pijače ali želodca načnejo zobno sklenino. Kot ugotavlja nedavna študija, objavljena v British Dental Journal, pa krivde ne gre pripisati le pogostejšemu uživanju kisle hrane in pijače, ampak je pomembno tudi, kakšne so naše prehranjevalne navade.

Med 10. majem in 10. junijem bo kar okoli 1000 strokovnjakov za ustno zdravje v zobnih ordinacijah po vsej Sloveniji ozaveščalo o pomenu čiščenja prav vseh – še tako skritih – kotičkov v ustih.

Ali ste vedeli, da ima vsak v ustih vsaj en kotiček, ki ga z običajno zobno ščetko težje očisti? Zato se pri ustni higieni vsi soočamo z različnimi izzivi:

Če nasmeh krasi fiksni ortodontski aparat, potem je izziv čiščenje težko dostopnih mest okoli nosilcev in žičk. Pri malčkih se hrana rada skrije v globokih brazdah na grizni površini kočnikov ali pri ščetkanju spregledamo še ne popolnoma izraščene prve stalne zobke – šestice. Pri vsakodnevni ustni higieni običajno kratko potegnejo tudi težko dostopna mesta, kot so modrostni zobje ali skriti kotički pri nepravilno poravnanih zobeh. Predvsem nosečnice pa vedo, kako neprijeten je refleks bruhanja med ščetkanjem.

Pa ne zaradi kakšnega lepotnega popravka, kot ste morda sprva pomislili. Nove študije namreč kažejo, da botoks, kemično znan kot botulinum toksin A, lahko razbremeni bolečine v mišicah v čeljusti. Ob injiciranju botoks prekine prenos živčnih signalov, s katerimi se mišice krčijo, kar pomeni, da se mišična aktivnost zmanjša za več mesecev. Botoks so uporabili za zdravljenje bolezni, kot so mišični krči, obrazne gube, migrene in prekomerno znojenje.

Ali veste, da nekateri mikroorganizmi na zobnih ščetkah lahko preživijo do sedem dni in se ob uporabi zobne ščetke prenesejo v ustno votlino lastnika ščetke ali z dotikom na ščetke drugih družinskih članov?

Tehnike ščetkanja in čiščenja skritih kotičkov v ustih se razlikujejo, vsi pa si zobe umivamo z enim ciljem – očistiti jih tako, da se izognemo težavam, ki vodijo k izrednim obiskom zobozdravnika. To je tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih je priporočljivo, da starši preverjajo, kako si otroci ščetkajo zobe vsaj do njihovega dopolnjenega osmega leta. Kdo, razen zobozdravnika ali ustnega higienika pa učinkovitost ščetkanja lahko preveri pri odraslih?

Zobno ščetko uporabljamo bolj ali manj vsi že od trenutka, ko nam je v ustih izrastel prvi zob in k njej po nekem nepisanem pravilu dodamo še zobno pasto. Pa se kdaj vprašamo kaj je zares v zobni pasti? Je vse, kar pasta vsebuje nujno potrebno in ali je sploh zdravo? Predvsem bi morala biti zobna pasta koristna in neškodljiva. Mnoge zobne paste na trgu pa zaradi svojih sestavin škodijo površini zob, dražijo ustno sluznico in lahko mnogokrat vplivajo na pogostejši pojav aft.

Zobne obloge ne prizanašajo nikomur. Ogroženi so tako tisti, ki se smejijo s svojimi zobmi, kot tudi posamezniki s protetičnimi nadomestki. Pravzaprav so dlesni pri slednjih še bolj občutljive. Kako torej skrbeti za protetične nadomestke, če izgubljene zobe nadomešča katera od pogostih protetičnih rešitev, kot so mostički ali zobni vsadki?

Ob koncu leta je obračun s preteklimi 365 dnevi neizbežen. Ko s 1. januarjem obračamo nov list, so neizogibni tudi načrti za prihajajoče leto. Nekateri si jih radi zapišejo, drugi pa si le okvirno začrtajo nove cilje in zaobljube. V katero skupino spadate vi? Se na vašem seznamu nahaja tudi več smeha? Če ne, preverite, zakaj bi se moralo in kako enostavno lahko za to poskrbite kar sami. In naj bo tudi v 2018 zdravje še zmeraj na vrhu vaših prioritet.

Mesec Zdravih dlesni, ki med 15. oktobrom in 15. novembrom poteka v večini zobozdravstvenih ordinacij po Sloveniji, predstavlja idealno priložnost za obisk zobozdravnika ali ustnega higienika.

Ti namreč v času trajanja akcije paciente aktivno ozaveščajo o posledicah vnetja dlesni in parodontalne bolezni ter predstavijo varne in učinkovite pripomočke za vzdrževanje čistih zob in zdravih dlesni. Tako ob klasičnem pregledu lahko dobite še bonus – dodatne informacije, znanje in pripomočke, s katerimi ste korak bližje svežemu dahu in zdravim dlesnim.

Nega medzobnih prostorov je pomemben korak pri vsakodnevni skrbi za ustno zdravje, za ljudi z različnimi oblikami parodontalnega obolenja pa celo nepogrešljiv. Za popolno nego zob in dlesni ter svež dah je ob zobni ščetki priporočljivo uporabiti še medzobne ščetke, ki jih lahko varno vstavite v medzobni prostor, kjer se bodo ščetine popolnoma razprle ter učinkovito in brez poškodb očistile dlesen in stranski površini zob.

Ste že sedeli na kavi ali sestanku s prijateljem ali kolegom, ki mu je strašno smrdelo iz ust? Kako veste, da ta prijatelj niste vi? Če uporaba medzobnih ščetk ni v vašem vsakodnevnem ritualu ustne higiene, ste namreč resen kandidat za slab dah.

Če so pretekli meseci bili v znamenju brezskrbnih počitnic, se septembra odpira novo poglavje, ko se je potrebno vrniti ali prvič usesti v šolske klopi. Otroci bodo morali najti čas za domače naloge, učenje za preizkuse znanja, obšolske aktivnosti in čas, da temeljito poskrbijo za svoje ustno zdravje. In naloga staršev je, da jim pri tem pomagajo. Le tako se bodo namreč lahko izognili najpogostejši bolezni ustne votline, kariesu, s katero se otroci pri nas srečujejo vse pogosteje.

Zakaj, če me pa nič ne boli, bi marsikdo pomislil. Vendar bolečina ni pravi razlog za obisk zobozdravnika. Ko boli je lahko za zob ali dlesen že prepozno.

Zobobol ali oteklina pomeni že nujen primer in zobozdravnik vas bo v ordinacijo sprejel tudi brez predhodnega naročila.

Vroči poletni dnevi kar kličejo po lahkotnosti – zračna oblačila, sproščenost in ležerno preživljanje popoldnevov z osvežilno pijačo v rokah. Dnevni ritem se upočasni, vikendi so namenjeni piknikom in odštevanje do morskega dopusta je v polnem teku. Vse se zdi bolj enostavno, takšna pa je tudi poletna dnevna nega: lahka krema za obraz, tonik za hidratacijo, krema za sončenje in dva izdelka za ustno nego, zobna ščetka ter medzobne ščetke – to je pravzaprav vse, kar potrebujete. Preverite zakaj.

Nedavna študija, objavljena v znanstveni reviji Nature, ponuja vpogled v prehranske navade neandertalcev prav tako pa razkriva, da so naši predniki že pred več kot 40.000 leti za lajšanje težav uporabljali »aspirin«.

Vesna Kaloh, specialistka zobne in čeljustne ortopedije, se v svoji praksi z nepravilno oblikovanimi čeljustmi, ki so posledica nepravilne funkcije v predelu ust, srečuje že pri triletnikih. Pravi, da je težava dude na splošno ta, da bi si vsak starš želel takšno, ki jo otrok takoj sprejme in se nanjo navadi, vendar ne preveč, da ne bi prišlo do neželenih posledic, kot so nepravilna oblika neba in zgornjega zobnega loka ter nepravilna lega jezika na ustnem dnu, kar običajno vodi v nadaljnji nepravilni razvoj zob. V zvezi s tem smo ji zastavili nekaj vprašanj.

Je že res, da za svoje ustno zdravje z redno in pravilno ustno higieno ter kakovostnimi pripomočki najlaže poskrbimo sami, vendar pa k preventivi spadajo še redni pregledi pri zobozdravniku. Ti so ključnega pomena za ohranjanje ne le zdravih zob in dlesni, ampak tudi celotnega zdravja za vse življenje.

Če je včasih veljalo, da zobni aparat nosijo samo otroci, se nam zdaj z njim nasmehne tudi vedno več odraslih. Starostne omejitve za odpravljanje zobnih nepravilnosti pravzaprav ni, saj zobje tako pri otrocih kot pri odraslih niso trdno zakoreninjeni v dlesen. Vanjo so vpeti s posebnimi vlakni, kar omogoča, da nepravilnosti odpravimo tudi v drugem ali tretjem starostnem obdobju.

Sinov križni ugriz je ortodontskega strokovnjaka Herberta Picka spodbudil k razvoju ortodontsko optimizirane dude, ki zaradi svoje posebne oblike in uporabljenih materialov izjemno zmanjšuje tveganje za neustrezen razvoj ust, čeljusti in ugriza. Ker je zasnovana biofunkcionalno, podpira otrokov naravni razvoj, ne povzroča deformacij in ne otežuje dihanja. Poleg preventivne funkcije ima duda tudi korektivni učinek – to potrjujejo nekateri dokazi, ki pa so še znanstveno preverjajo.

Se ne morete brezskrbno smejati ali govoriti, saj vam je neprijetno zaradi nabreklih dlesni? Morda ste pljuvanje krvi pri vsakodnevnem ščetkanju sprejeli kot normalno, ker že tako dolgo traja. Vas spreleti srh ob misli na ugriz v jabolko, ker imate občutek, da se vam zobje majejo?

Za trdno ustno zdravje lahko največ naredimo sami z ustrezno ustno higieno in izbiro kakovostnih in učinkovitih pripomočkov. Kljub temu na določene dejavnike tveganja ne moremo vplivati, lahko pa jih prepoznamo in smo še toliko bolj pozorni na preventivo. Ena od naprednejših idej v sodobnem zobozdravstvu je analiza sline, s pomočjo katere lahko preprečimo razvoj parodontalne bolezni. Zveni revolucionarno? Niti ne.

Ščetkanje zob je v celoti lahko učinkovito le z neobrabljeno mehko zobno ščetko, zato jo je priporočljivo zamenjati vsake tri mesece ali celo prej, če ščetine izgubijo svojo prvotno obliko. To se pogosto zgodi zaradi premočnega pritiskanja med ščetkanjem. Poleg tega obstajajo še druge okoliščine, ko je dobro poseči po novi zobni ščetki. To je po prestanih boleznih, kot so angina ter prehladna in druga virozna obolenja.

Nekateri zobozdravstveni posegi nam lahko za določen čas okrnijo ali onemogočijo učinkovito mehansko obvladovanje zobnih oblog. Eden takšnih posegov je puljenje ali operacija modrostnih zob. Kljub temu v času celjenja ne bi smeli sprejemati kompromisov glede kakovostne ustne higiene. Kaj lahko storite, da bodo usta čista, ne da bi vam nega povzročala dodatne bolečine?

Danes so na tržišču poleg ročnih zobnih ščetk na voljo tudi električne, sonične in ultrazvočne zobne ščetke. Te so boljša izbira predvsem za tiste, ki so za ustno higieno manj motivirani, je zanje ščetkanje z navadno ščetko iz različnih razlogov oteženo ali pa le želijo izkoristiti prednosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija.

Za mnoge starše blagoslov, za ortodonte pa pogosto prekletstvo: duda kot eden izmed načinov prilagoditve nagona naravnega sesanja pri novorojenčkih in dojenčkih lahko pripomore k nepravilnostim v razvoju čeljusti, motnjam dihanja in težavam pri požiranju. Nova duda CURAPROX Baby ponuja rešitev. Dental Tribune Online je objavil intervju s priznanim ortodontom dr. Herbertom Pickom v Hamburgu – o smislu, namenu in pomembnosti uporabe dud ter o nedavnih ortodontskih ugotovitvah glede otrok.

Praznični december ne prinaša zgolj prijetnih presenečenj pod okrašenim drevescem, pač pa tudi številne kulinarične presežke. Nobenih razlogov ni, da si v pravi meri ne bi privoščili odlične mamine pojedine ali babičinih sladkih pregreh, saj tudi slastni okusi na obraz pričarajo lep nasmeh. Vendar pred spanjem ne pozabite zaviti še v kopalnico.

Če mislite, da je za preprečevanje bolezni zob in dlesni dovolj, da si dvakrat na dan natančno očistite zobe samo z zobno ščetko, ste v zmoti. Četudi imate odlično zobno ščetko, z več tisoč mehkimi in tankimi ščetinami, boste z njo v najboljšem primeru očistili le 70 odstotkov površin zob. Med zobmi, kamor z zobno ščetko ne posežete, pa bodo bakterije poskrbele za resne težave.

Zgodi se, da kljub ustrezni izbiri in uporabi zobne in medzobne ščetke ter zobne nitke, ne moremo zagotoviti zadostnih pogojev za vzdrževanje dobrega ustnega zdravja. Vzrokov je lahko več. Stres, hormonske spremembe, oslabljen imunski sistem, operativni posegi in puljenje. Pri fiksnih ortodontskih aparatih je na primer veliko težko dostopnih mest, ki otežujejo temeljito ščetkanje. V takih primerih si pomagamo z ustnimi vodami, pastami in geli, ki vsebujejo učinkovine s protibakterijskim delovanjem.

Pri pripravah na daljša počitniška potepanja so pri večini ključnega pomena seznami. Nanje običajno beležimo to, kar na poti nujno potrebujemo - polnilci za elektronske naprave, prva pomoč, dokumenti … Zobne ščetke običajno na seznam ne umesti nihče, bi si pa svoje mesto med nujno potrebnimi sopotniki zaslužila medzobna ščetka.

Pri skrbi za zdravje zob in obzobnih tkiv je najpomembnejše učinkovito mehansko obvladovanje zobnih oblog - ščetkanje. To pomeni, da potrebujemo ustrezne mehanske pripomočke – zadostuje super dvojec: zobna in medzobna ščetka. Kaj pa v primerih, ko je ščetkanje oteženo?

Večina navad je posledica vzgoje in te običajno ostanejo z nami vse življenje. Način, kako si zavežemo vezalke, prehranjevalne navade, odnos do ljudi in živali. Nenazadnje tudi skrb za ustno higieno. Če smo zobe redno in temeljito ščetkali že od malega, potem obstaja velika verjetnost, da bomo svoje zobe ohranili do konca življenja.

Nič ne boli, boste rekli, torej so usta zdrava. Pa ni čisto tako. Obstaja celo možnost, da imate v ustih rano v velikosti dlani, pa sploh ne veste. Parodontalne bolezni, ki pestijo več kot 80 odstotkov ljudi, namreč sploh ne bolijo, ostale znake pa večina zanemari.

Če je včasih veljalo, da sta super junaka za zdrava usta zobna ščetka in zobna pasta, nova spoznanja kažejo, da sta to zobna in medzobna ščetka. Mikroorganizme, ki se nabirajo na naših zobeh in dlesnih, moramo namreč mehansko dezorganizirati, na in ob vseh petih površinah posameznega zoba. Kako to najučinkoviteje naredimo?

Usta so usta in zobje so zobje, bi pomislili mnogi. Bi kar držalo, če ne bi bilo kar nekaj življenjskih prelomnic povezanih z ženskim spolom. Na primer, nosečnost in menopavza. V obeh se ženske srečujejo z nihanjem hormonov, kar med drugim vpliva na zdravje obzobnih tkiv.

Ne gleda na življenjsko obdobje je prav, da si na dan vzamete deset minut za ustno higieno. Morda se sliši ogromno, vendar so rezultat lahko zdravi zobje za vse življenje, zato raje dvakrat premislite.

Mame itak veljajo za super ženske, ki jim večopravilnost ni tuja.

Če smo iskreni, o zdravju zob in dlesni ne razmišljamo prav pogosto. Na zobe pomislimo zjutraj, ker nas moti zadah, in zvečer, ko so zaradi hrane, pijače in še kakšne slabe razvade že čisto kosmati. Pravzaprav pomislimo na zobno ščetko. Zdravje zob običajno pride na vrsto, ko v ustih zaboli.

Ustno higieno običajno enačimo z zobno, s tem pa pozabimo na organ, ki ima pomembno vlogo pri verbalnem sporazumevanju in prehranjevanju. Pri slednjem zobje hrano zmeljejo, naloga jezika pa je, da jo obrača in potisne v žrelo. Vsakič, ko to počnemo, v usta vnašamo nove mikroorganizme, ki se kopičijo na zobeh in jeziku. Zobe si vsaj enkrat na dan ščetkamo, kako pa skrbimo za nego jezika?

Zobna ščetka je enostaven pripomoček, ki ga večina uporablja vsak dan vsaj enkrat. Tudi zato prevladuje mnenje, da ščetkanje zob ni veščina, ampak da zadostuje, da nanjo iztisnemo radodarno količino peneče se zobne paste ter ščetko dve minuti prestavljamo iz enega dela ustne votline v drugega. Pa sploh ni tako. Zakaj ne bi začetka leta izkoristili za osnovno lekcijo iz ščetkanja zob?

Za ohranitev zdravih zob je poleg pravilnega in rednega čiščenja zelo pomembno tudi navajanje otroka na zdravo prehrano in omejevanje uživanja sladkorja. Pri slednjem imajo najpomembnejšo vlogo predvsem starši, ki otroku dajejo sladkarije, saj ga s tem kaj hitro naučijo uživanja v sladkih razvadah, kar ima za posledico veliko zdravstvenih težav.

Številni pregovori o smehu, ki jih poznamo, pričajo o tem, da smeh lahko zelo vpliva na naše življenje. Če ob tem zapišemo še tistega najpogosteje slišanega, da je smeh pol zdravja, in to podkrepimo z utemeljitvami, ki jih lahko preberete v nadaljevanju, ni razloga, da se v letu 2016 ne bi potrudili čim večkrat narisati nasmeha na obraz – sebi in drugim.

Decembra si običajno vzamemo čas za obračun s preteklim letom in postavljanje zaobljub za prihajajoče. Včasih jih celo izlijemo na papir in opravljene simbolično prečrtamo, neizpolnjene pa prenesemo naprej. Kakšni so vaši načrti, veste samo vi, morda pa mednje lahko dodate še (večjo) skrb za svoje ustno zdravje. Preverite, kaj lahko vključite na svoj seznam.

Uporaba belilnih zobnih past je ena najbolj priljubljenih domačih metod za beljenje zob, vendar ima vsaj dve slabosti. Te paste so običajno visokoabrazivne, zato lahko poškodujejo zobno sklenino, ali pa vsebujejo belila, ki vplivajo na naravno ravnovesje v ustih. Redkeje se za beljenje zob uporabljajo zobne paste z dodanim aktivnim ogljikom. Takrat zabarvanje zob namesto abrazivnih delcev ali kemičnega beljenja odstrani aktivni ogljik, ta pa zobni pasti daje tudi posebno črno barvo.

Strokovni naziv za ustni zadah je halitoza ali foetor ex ore in je za posameznika lahko velik problem. Izvor zadaha je iz ust ali kot posledica bolezni oz. motenj v dihalih in prebavilih, obstajajo pa tudi sistemske bolezni, pri katerih je ena od posledic slab zadah iz ust.

Ali ste vedeli, da zobne ščetke lahko očistijo le 70 % zobnih površin? Kaj pa je s preostalimi 30 %? Z njimi učinkovito opravijo le medzobne ščetke. Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Pomembno je, da se prilegajo posameznim medzobnim prostorom in dosežejo vse kotičke. Redna uporaba medzobnih ščetk pomaga pri preprečevanju kariesa v medzobnih prostorih ter zgodnjega in naprednega vnetja obzobnih tkiv, ki velja za najbolj razširjeno kronično bolezen tudi v Sloveniji. Kljub temu da za kakovostno ustno higieno lahko največ naredi vsak sam, so pomembni tudi redni obiski pri zobozdravniku in ustnem higieniku.

Znakov, ki jih kažejo vnete dlesni, ne smemo prezreti ali zanemariti, saj vnetje lahko napreduje v globlja obzobna tkiva, to pa lahko sproži hude zdravstvene zaplete. Ključni so temeljita domača ustna higiena in redni preventivni obiski zobozdravnika.

Otroci niso edini, ki pogosto nočejo obiskati zobozdravnika. Tudi veliko odraslih pred njim čuti strah in neprijetno tesnobo, zaradi česar odlaša z obiskom. Ne glede na to, od kod izvira slaba izkušnja, je dobro premagati strah, saj so redni obiski zobozdravnika ključni za ohranjanje ne le zdravih zob in dlesni, temveč celotnega zdravja.

Vnetje obzobnih tkiv ali parodontoza, kot so včasih imenovali to bolezen, velja za najbolj razširjeno kronično bolezen. Kljub temu, da se začne z na videz nedolžnim vnetjem dlesni, se lahko konča z izpadom enega ali več zob. Ni pa edini vzrok izgube zoba. Ti namreč lahko izpadejo tudi zaradi drugih vzrokov – obolelega zoba, ki ga ni več moč popraviti in ga je treba izruti, ali katerih drugih bolj ali manj nesrečnih situacij v življenju. Ne glede na razlog, zaradi katerega je izpadel zob, pa je manjkajočega priporočljivo nadomestiti z zobnim mostom ali zobnim vsadkom.

Za zobno gnilobo oz. karies smo najbolj dovzetni med 6. in 12. letom starosti, ko izraščajo stalni zobje. Če ste se v tem obdobju srečevali z zobno gnilobo, je zelo verjetno, da boste imeli na teh mestih ponavljajoče se težave z zobmi, saj je v odrasli dobi pogosto nadaljevanje zobne gnilobe iz zgodnejšega obdobja. Rešitev oziroma preprečevanje nastanka zobne gnilobe ali kariesa pa je enostavna – že otroke naučiti redne in temeljite ustne higiene s pravimi pripomočki. Tako jih ne bomo obvarovali le pred zobno gnilobo, ampak bo ta navada prispevala tudi k preprečevanju vnetja dlesni v kasnejši dobi.

Suha usta so pojav, s katerim se občasno srečamo vsi. Lahko so spremljevalec viroz, zvišane telesne temperature, treme, trenutkov, ko je treba veliko govoriti ali posledica uživanja določene, predvsem slane hrane. Občasen občutek suhih ust ni nevaren, če pa se začne pogosto ponavljati ali se za stalno naseli v naš vsakdan, takrat je dobro razmisliti o vzrokih njegovega nastanka. Suha usta ali kserostomija so posledica premajhnega ali celo prekinjenega izločanja sline. O njih običajno ne govorimo kot o bolezni, gre pa lahko za simptom različnih zdravstvenih stanj. Za suhimi usti pogosto tožijo starejši ljudje, vendar razlog ni starost, ampak predvsem jemanje različnih zdravil.

Razlogi za neprijeten zadah so večinoma v slabi ustni higieni, lahko pa so tudi pokazatelj resnejših zdravstvenih težav. Dobra novica je, da za odpravo ustnega zadaha ali halitoze, kot se ta strokovno imenuje, lahko veliko storimo sami, če pa bo kljub upoštevanju nasvetov zadah še vztrajal, je smiselno obiskati (zobo)zdravnika.

Za otrokovo ustno higieno je treba začeti skrbeti, še preden začnejo izraščati prvi zobki. Ker ima vsako obdobje v otrokovem razvoju svoje posebnosti, pri skrbi za nego njegovih ustec ni nič drugače – prilagoditi je treba pripomočke in pristop k ustni higieni. Seveda pa ga ni čez pozitivni zgled, ki ga dajejo starši s svojim odnosom do čiščenja zob. V nadaljevanju preberite, kako poskrbeti za čiste mlečne zobe.

Krvaveče dlesni so zagotovo znak, da so dlesni vnete, zato je naslednjič, ko boste pri ščetkanju ali ugrizu v tršo hrano opazili kri, čas za akcijo. Dobra novica je, da z izboljšano ustno higieno in uporabo pripomočkov, kot so medzobne ščetke, vnetje lahko odpravimo, saj so njegove povzročiteljice bakterije v zobnih oblogah.

Številne raziskave znova in znova potrjujejo, da sta ustno in splošno zdravje povezana. Vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen) kot najbolj razširjena kronična bolezen tako lahko poveča tveganje za hujše zdravstvene zaplete.

Zobni kamen (mineralizirane mehke zobne obloge) se najpogosteje nabere na robu med zobom in dlesnijo ali pod dlesnijo, kjer lahko povzroča tudi največ nevšečnosti, ki lahko pripeljejo do resnih težav z dlesnimi. Zobni kamen je namreč eden od dejavnikov, ki pospešuje razvoj parodontalnih bolezni, ki po 30. letu starosti prevzamejo glavno vlogo med obolenji v ustni votlini.

Znani rek pravi »Kamen na kamen palača«. Kaj pa, če se nam na zobeh nabira zobni kamen? Iz njega zagotovo ne nastane nič dobrega, s seboj namreč lahko prinese kvečjemu težave. V nadaljevanju preberite, kaj sploh je zobni kamen, zakaj nastane in kaj lahko naredite, da se ga znebite oziroma preprečite njegov nastanek.

Tudi če smo na področju ustne higiene pravi strokovnjaki in pripomočke za čiščenje zob vihtimo kot profesionalci, je vsake toliko dobro, da nam zobe temeljito očisti zobozdravnik ali ustni higienik. Ta bo namreč s svojimi instrumenti prišel tudi do kotičkov, ki so našim očem in zobnim ščetkam skriti, njegova vloga pa je še toliko pomembnejša, če je na zobeh že prisoten zobni kamen. Seveda pa je kljub rednim, polletnim ali vsaj letnim obiskom ordinacije domača ustna preventiva ABC našega splošnega zdravja.

Osmice ali modrostni zobje izrastejo kot zadnji stalni zobje, zato jih v ustih običajno pričaka malo prostora. In zato so modrostniki lahko v nepravilni legi, hkrati pa težje dostopni za čiščenje. To povzroča težave in dileme o tem, ali naj »modrost« ostane v ustih ali ne. Vsekakor je naša prva naloga, da poskrbimo za čim temeljitejšo nego tudi v težje dostopnih kotičkih ustne votline, kjer so modrostniki. Če pa nam osmice povzročajo prevelike preglavice, se je treba o njihovi odstranitvi posvetovati z zobozdravnikom in skupaj poiskati najboljšo rešitev.

Številne posebnosti v naših ustih kličejo po temeljitejši negi zob oziroma ustne votline. Nekatere od teh posebnih situacij so: neravni zobje, nošenje fiksnega ortodontskega aparata, izrastli modrostniki in protetični nadomestki. Običajno gre za kotičke in predele, ki se jim je treba še posebej posvetiti, ob tem pa nam poleg zobne ščetke prav pridejo tudi nekateri dodatni pripomočki. V nadaljevanju preberite, kateri so za težje dostopna mesta še posebej priporočljivi in v kateri situaciji jih lahko s pridom izkoristimo.

Danes je na voljo več protetičnih rešitev, s katerimi lahko nadomestimo enega ali več izgubljenih zob. Izbira je odvisna od nekaj dejavnikov, med njimi je eden pomembnejših število izgubljenih zob. Rešitve za delno brezzobost so mostički, zobni vsadki ali delne zobne proteze, ob popolni brezzobosti pa je na voljo totalna oziroma polna zobna proteza. Ne glede na izbiro načina nadomestitve manjkajočega zoba ali več njih pa velja, da morata biti nega in higiena protetičnih nadomestkov prioriteti.

Osnova za dobro ustno zdravje je temeljita ustna higiena, ki jo najlaže vzdržujemo z rednim odstranjevanjem zobnih oblog. Te niso nič drugega kot skupki bakterij in drugih mikroorganizmov, ki s svojim delovanjem lahko poškodujejo naše zobe in dlesni. Če želimo ohranjati dobro ustno zdravje, moramo dobro poznati svojo ustno votlino vključno z vsemi skritimi kotički, ki jih z zobno ščetko težje dosežemo, saj so to mesta z odličnimi pogoji za kopičenje bakterijskih oblog. Število takšnih kotičkov pa se nenadoma poveča, ko se v ustih pojavi fiksni zobni aparat.

Tako kot ima vsak človek na svetu edinstven prstni odtis, tako unikatni so tudi naši zobje – ne le po številu, obliki, kakovosti in položaju v ustih, ampak tudi po barvi. Ta je že po naravi različnih odtenkov – od bolj snežno belih do bež in sivkastih tonov, odvisna pa je od naše dedne zasnove ter zunanjih in notranjih zabarvanj. Prva povzročajo zobni kamen, površinske zobne obloge in zabarvanja zaradi cigaret, uživanja kave, čaja in vina, za druga pa je med drugim krivo uživanje nekaterih zdravil, zdravljenje zob in dedne bolezni. Kljub temu da je bolj rumenkasta barva zob v primerjavi z našo kožo videti bolj naravna, taki zobje pa naj bi bili tudi kakovostnejši oziroma trdnejši, danes pod vplivom holivudskih trendov stremimo k bolj belim zobem. Tu nastopi beljenje zob.

Ali ste vedeli, da je sklenina najtrdnejša snov v našem telesu? Vendar pa to ne pomeni, da je neuničljiva. Loti se je lahko na primer zobna gniloba ali karies. Vzrok za njen nastanek so bakterije v zobnih oblogah, ki ob presnavljanju sladkorjev tvorijo kisline te pa sčasoma raztopijo sklenino. Tako hitro in enostavno to sicer ne gre, saj ima naša slina zaradi vsebnosti mineralov moč, da mikropoškodbe sklenine sproti popravi. A če sklenino vztrajno in dolgotrajno napadamo, na neki točki tudi obrambna moč sline ni več dovolj.

Pot do zdravih zob in dlesni je pravilna nega zob, ki se prične s kakovostno odstranitvijo mehkih zobnih oblog oziroma bakterij v njih. Te so ključne povzročiteljice nevšečnosti, kot so bolezni dlesni – predvsem v žlebu med dlesnijo in zobom. Če želimo temeljito in hkrati nežno odstraniti zobne obloge in preprečiti bolezni dlesni, je za čiščenje priporočljivo uporabiti mehko zobno ščetko z več tisoč tankimi ščetinami. Uporaba srednje trdih in trdih ščetk se odsvetuje, saj roba dlesni ne bomo mogli očistiti dovolj dobro, obenem pa tvegamo njihovo poškodbo.

Prvi meseci otrokovega življenja niso pomembni samo zaradi rasti in razvoja zdravih zob. Takrat so tudi ključni trenutki osebnega razvoja otroka. Bolj so otroci izpostavljeni različnim dražljajem, večji so koristni učinki na njihov psihični in osebnostni razvoj. In več kot je dražljajev, kot so sesanje, požiranje, grizenje, boljši je razvoj čeljusti in zob.

Mnogi ob besedni zvezi zobna ščetka najprej pomislijo na zobno pasto, zato kakor koli obrnemo, ta dva pripomočka spadata skupaj. Vsak pa ima pri izbiri enega in drugega različne kriterije. Eni pri ščetkah prisegajo na trde, drugi mehke, za številne je pojem dobre zobne paste peneča in dišeča mešanica sestavin, ki zmore takšne in drugačne čudeže. Vendar pa ali ste vedeli, da za učinkovito ščetkanje zob sploh ne potrebujemo zobne paste?