Številne raziskave znova in znova potrjujejo, da sta ustno in splošno zdravje povezana. Vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen) kot najbolj razširjena kronična bolezen tako lahko poveča tveganje za hujše zdravstvene zaplete.

Kje in kako se začne

Glavni povzročitelji parodontalne bolezni so mikroorganizmi, ki so ves čas prisotni v naših ustih. Lepijo se na zobe in dlesni ter lahko povzročijo vnetje dlesni, če jih vsak dan znova ne odstranimo mehansko. S kopičenjem bakterij na zobeh nastajajo mehke zobne obloge ali zobni plak, v katerem so ugodni pogoji za njihovo razmnoževanje. Bakterije s svojimi strupi poškodujejo mehka tkiva. Poleg tega se ob vnetnem procesu aktivira človekov zaščitni, imunski sistem, ki sicer poskuša omejiti vnetje, vendar pa z vnetnimi mediatorji, ki se sproščajo ob tem, povzroči propad lastnih tkiv. Kot prvi znak vnetja dlesni se pojavi krvavitev. To je torej zanesljiv znak, da obzobna tkiva niso več zdrava. Lahko bi rekli, znak za alarm. Poleg tega dlesen oteče, spremeni se ji tudi barva. Ljudje bi krvavitev iz dlesni morali obravnavati zelo resno, saj gre za bolezenski proces, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Morali bi se lotiti bolj rednega, temeljitega čiščenja zob in medzobnih prostorov. Če se znaki vnetja kljub temu nadaljujejo, je treba obiskati svojega zobozdravnika. Ko je vneta samo dlesen, bi bolezen lahko zaustavili in obzobna tkiva bi se lahko popolnoma pozdravila. Če pa tega ne storijo, bo bolezen napredovala z vsemi svojimi posledicami, na primer propad obzobnih tkiv, in veliko verjetnostjo nastanka sistemskih bolezni.

Napredovanje vnetja

Nezdravljeno vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva, nastanejo tako imenovani obzobni žepi, ki so prav tako gojišče bakterij. Z napredovanjem bolezni se obzobni žepi poglabljajo, ker propadajo vsa tkiva, ki držijo zob v čeljusti. Zobje se začno majati, na koncu pa preprosto izpadejo, ker nimajo več opore. Bolniki razen krvavitve nimajo večjih težav, saj bolna tkiva ne povzročajo preglavic, zato se jim zdi stanje še vedno povsem normalno. Pri zobozdravniku se oglasijo šele ko se jim zobje zelo podaljšajo, opazno majajo ali pa imajo težave zaradi ustnega zadaha.

Srčni infarkt in vnetje obzobnih tkiv

Parodontalna bolezen ni le vnetje, ki je omejeno samo na ustno votlino. Dokazano je namreč, da povzroča bolezni srca in ožilja, zato so posledice lahko precej resnejše, kot si marsikdo misli. Bolniki, ki imajo napredovalo parodontalno bolezen, so izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za srčni infarkt kot ljudje brez vnetja obzobnih tkiv. Kako sta parodontalna bolezen in srčno žilne bolezni povezana? Nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju obzobnih tkiv, so udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil.

Nosečnice in ustno zdravje

Parodontalna bolezen lahko povzroča težave tudi nosečnicam, saj zaradi nje lahko prezgodaj rodijo, novorojenček pa ima lahko tudi nižjo porodno težo. Raziskave so namreč pokazale, da je pri nosečnici z napredovalo parodontalno boleznijo sedemkrat večja verjetnost, da bo rodila prezgodaj in da bo imel novorojenček prenizko telesno težo.

Aspiracijska pljučnica

Dokazana je tudi povezava med parodontalno boleznijo in pljučnimi obolenji. Večina pljučnic je namreč posledica aspiracije patogenih mikroorganizmov, ki so normalno prisotni na površini sluznice ust ali žrela. Ker so zobne obloge rezervoar mikroorganizmov, je pri bolnikih z vnetjem obzobnih tkiv nevarnost, da zaradi aspiriranja sline zbolijo za pljučnico, večja. Vdihavanje teh ustnih izločkov lahko pri ležečih bolnikih na intenzivnih oddelkih, bolnikih po kapi ali starejših nepokretnih ljudeh v domovih za ostarele povzroči vnetje pljuč. Pri aspiracijski pljučnici, ki jo povzročijo po Gramu negativne anaerobne bakterije iz ustne votline in žrela, pa je smrtnost 30-odstotna in več.

Bolniki s sladkorno boleznijo so dovzetnejši za razvoj vnetja

Sladkorna bolezen povzroči hitrejše napredovanje parodontalne bolezni. Povečana količina glukoze v krvi povzroči poškodbo krvnih žil in upočasni se celjenje rane. Prav tako je pri bolnikih s sladkorno boleznijo slabša odpornost organizma, ker so prizadete obrambne celice. Zato imajo bolniki s slabo nadzorovano ravnjo glukoze v krvi slabše stanje obzobnih tkiv. Dodatno pa parodontalna bolezen poveča možnosti zapletov pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Stres in kajenje povečujeta tveganje za nastanek vnetja obzobnih tkiv

Kajenje je dejavnik, ki povečuje tveganje za nastanek parodontalne bolezni oziroma pri kadilcu parodontalna bolezen hitreje napreduje. Kajenje namreč zmanjšuje tako prekrvavitev dlesni kot obrambno sposobnost zaščitnih celic, zato imajo kadilci praviloma slabša obzobna tkiva. Na nastanek ali napredovanje parodontalne bolezni pa vpliva tudi stres, saj deluje na obrambno sposobnost telesa, predvsem na njegove obrambne celice.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Vse to se torej lahko prepreči oziroma vsaj zaustavi s pravilno ustno higieno. Kaj to pomeni? Ustno votlino si je treba čistiti vsaj dvakrat dnevno. Čiščenje zob mora biti temeljito, torej vse zobne površine, ne samo sprednje in zadnje, ampak tudi ploskve med zobmi. To pomeni, da čiščenje samo s ščetko ni dovolj. Nujno si je treba zobe očistiti tudi z zobno nitko ali s posebno krtačko za medzobne prostore. Šele tako bomo očistili mehke zobne obloge z vseh zobnih površin. Vsekakor je treba vsaj enkrat ali dvakrat na leto tudi na pregled k zobozdravniku.